Masaža telesa ali dotik resnično dela čudeže

Published on 13 November 2024 at 12:04

Zamisel, da se podam v svet masaž, me je že od nekdaj mamila. Sedaj, ko sem ta korak naredila, se sprašujem, kako to, da ga nisem naredila že prej. A pri vsaki stvari je tako, da ko je čas ta pravi, se naenkrat znajdemo na toboganu, ki nas z lahkoto ponese preko vseh ups&downs- ov in nam pomaga, da začutimo "flow".

Na tečaj klasične masaže sem se prijavila zato, da se seznanim z anatomijo in potekom masaže. Kako začnemo in na kaj moramo biti pozorni. Hitro sem ujela svoj ritem in se drugi dan praktičnih vaj odločila, da nabavim vse: masažno mizo in pripadajoči material. Resno sem si zastavila svoje nadaljnje korake: na aplikaciji za načrtovanje dogodkov sem odprla termine, nabavila olje, pripravila brisače in rjuhe. Vseh 10 terminov se je na moje veliko veselje hitro zapolnilo in ob tem, da bom kmalu imela na mizi nove ljudi in ne samo svojega moža, se mi je smejalo srce.
Telesa, takšna in drugačna, vsako s svojo zgodbo, s svojim energijskim poljem, svojim poslanstvom, sposobnostmi in tegobami - prva je bila na vrsti Mateja, ki je prišla z možem nenadejano na obisk. Imata majhno enoletno punčko in možnosti masaže se je tako razveselila, da se je zavoljo nje odrekla kosilu. "Bom po masaži jedla!" je naznanila. Ko sem se sama okrepčala, sva začeli. Ko se je namestila in sem jo pokrila s še toplo brisačo, se je zaslišal prvi vzdih olajšanja. Maserji imamo radi takšne, ki od sebe dajejo glasove, četudi je to katerikrat tudi 'Av'. Mateja se je zelo sprostila in ker je tudi sama nekoč davno opravila tečaj za klasično masažo, mi je dala nekaj napotkov in mnenj, ki sem jih z veseljem sprejela. Rada se učim in kako naj se česa naučim, če ne prisluhnem mnenju? Naslednje tri masaže so si nato sledile brez pavze, a začuda me razen majhnega zbodljaja v križu nič ni bolelo, nisem bila niti malo utrujena in lahko bi zmasirala še vsaj dva.
Ko se postavim ob ležečega človeka in nanj položim svoje roke, stika do konca masaže ne spustim. A okoliščine niso bile naklonjene tej sveti zapovedi v procesu masaže, saj sem imela okoli sebe majhne motilce, ki so kričali, skakali in zahtevali zdaj vodo, zdaj hrano, zdaj objem. Naslednji korak bo nujno najem lastnega prostora...

Ko torej vzpostavim prvi stik, ko se preko kompresije (masažna tehnika) sprehodim po telesu, ko začutim njegov tonus in temperaturo, začnem s prvo postajo: nogami.

Na tej točki moram razložiti, od kod jemljem ideje za potek masaže: ne samo po naučenem na tečaju, temveč predvsem po naučenih lekcijah na lastnem telesu. V svojem življenju sem namreč šla že čez mnoge telesne tegobe: takorekoč od rojstva sem močno skoliotična (o skoliozi in vplivu tega stanja hrbtenice na moje življenje bom še pisala), pri 19ih sem si poškodovala levo koleno, kjer sem si pretrgala vezi, a nisem sanirala (nisem šla niti na zdravniški pregled, samo kolesariti sem začela in se je dobro popravilo - ja, tudi brez križnih se da živet...), imela sem že rehabilitacije obeh ramen (spomnim se, kako na prvi obravnavi nisem mogla dvigniti roke niti za cm!), pa hodila sem na akupunkturo zaradi križa (takrat me je prvič zadelo, da morda za stanje svoje hrbtenice nisem sama kriva, sem pa odgovorna za njegovo sanacijo), imela sem poškodovano nart, zvin gležnja, lažjo poškodbo komolca in to vse na levi polovici telesa, dokler me nista dokončno dotolkli in mi dali misliti dve hujši tegobi. Prvo sem pridobila v času med obema in v drugi nosečnosti, ko sem nespametno presedlala na bosonogo obutev, kar se je zaradi pridobljene teže in slabo utrjenega stopalnega loka prelevilo v hujšo obliko plantarnega fasciitisa, za čigar sanacijo sem potrebovala kar tri leta!

Bolečina iz stopal je žarčila v predel križa in bila je tako močna, da sem zjutraj morala naprej na vse štiri, ker se iz postelje drugače nisem mogla dvigniti. Tako me je bolelo, da sem si le s težavo nadela nogavice in se obula - predklon je bil zame znanstvena fantastika! Tekom dneva se je bolečina sicer malo omilila, a vseeno me je bolelo pri hoji in pri sklanjanju, ah, kaj pišem - že samo stanje na nogah mi je povzročalo težave, da ne govorim o tem, da od bolečin nisem mogla sproščeno ležati na hrbtu. Ko sem po letu in pol trpljenja ugotovila, da se stanje samo od sebe ne bo izboljšalo in da me situacija notranje načenja, sem si omislila ortopedske vložke in trajalo je še leto dni, da sem končno pričela izgubljati bolečino v obeh stopalih in križu.

V tem času sem pričela z intenzivnim raztezanjem in počasi v vadbo integrirala vaje za moč trupa in rok. Dokončno se je bolečina, ki je v desnem stopalu vztrajala že več kot tri leta, poslovila pri drugi tegobi, ki me je doletela na eno lepo sobotno jutro konec avgusta 2023: ob nenadni rotaciji v klecečem položaju je klonilo moje levo koleno - izpahnila sem si ga (križnih vezi ni več bilo, da bi ga držale skupaj, mišične strukture pa so se po dveh porodih kar fejst polenile). Morala sem na operacijo meniskusa, ki sem jo opravila v novembru in ko sem po posegu morala nekaj dni samo ležati oz. se minimalno premikati, me je doletelo nekaj najlepšega: končno je izginila še bolečina v desnem stopalu (levo se je po uvedbi vložkov hitro saniralo). Sedaj, ko sem polno rehabilitirana po operaciji, sem hvaležna, da sem imela vse te tegobe: iz njih sem zrasla še močnejša in še bolj zavestna. In veste, kaj je pri tem res lepo? Da vedno bolj vem, kaj želim in česa ne. Ne želim več bolečine, ne želim otopelosti, okornosti in naveličanosti, ne želim apatije in zaostajanja - želim voditi, želim nuditi, želim pomagati. Včasih nam najhujše oz. najtežje izkušnje namenijo največje lekcije - če smo jih le pripravljeni sprejeti!

Torej noge - z njimi začnem. Posebno pozornost namenim mečni mišici, gležnju in nartnicam, dobro stisnem petnico (to so kosti, vem, ampak rada stiskam kosti haha), pa prste dodobra pregnetem. Stopalni lok zmasiram s pestjo, s členki - previdno, a vseeno odločno. Včasih se pri kom poigram tudi s tem, da mu razširim oz. potisnem prste vsaksebi tako, da med špranje med njimi potisnem svoje. Ste že poskusili kdaj pri sebi? Toplo priporočam 😁  Tekom masaže mojo roko premika nekaj, kar izhaja globoko iz mene: moja intuicija. Masažne tehnike apliciram po potrebi: gladim, gnetem, udarjam, pritiskam, krožim, vlečem, tresem itn. - moji domišljija/intuicija me vodita po telesu brez pretiranega napora. Vsa telesa so mi ista, četudi se razlikujejo po teksturi kože, poraščenosti, vonju, velikosti, zategnjenosti - vseeno mi je (no, smrdeča stopala niso ravno fajn, pa tudi to brez težav spregledam). Vseeno mi je, ker jaz sem tukaj za to, da predam naprej to, kar me kliče, da predam naprej: sprostitev.
Naj napišem, da se je po eni od masaž oseba drugače objela, kot pa se je objela ob prihodu; naenkrat je bilo čutiti večjo mehkobo in odprtost - seveda se oseba tega ni zavedala, ampak čutilo se je več topline in sproščenosti, ki nam ju v tem hitrem svetu tako ali tako vsem primanjkuje. Ob tem spoznanju sem si dala eno mentalno petko za uspešno opravljeno delo in dobila še več zagona za naprej.

Dragi prijatelji, drage prijateljice! Vabim vas, da se čimprej prepustite mojim spretnim rokam, ki vas bodo popeljale v stanje sprostitve, kot je vaše telo še ni doživelo (hehe, malo pretiravam, ampak če pa je res...)!
Termini masaž bodo objavljeni na socialnih omrežjih in na naši spletni strani bo vsak teden osvežena povezava do koledarja, kjer si lahko preprosto izberete svoj termin. Pomagajte nama uresničiti idejo in željo po skupnem prostoru, kjer se bodo izvajale Delavnice postavitve družine in Masaža telesa, do takrat pa se vidimo na našem domačem naslovu ali, če kdo želi, pridem s svojo mizo tudi na dom!

P.s.: ker sem do konca novembra še 'novinka', je cena enourne masaže vaša odločitev - kot usmeritev naj napišem, da se cena 1 urne masaže v Mariboru giba med 35€ - 40€. Lahko vas zmasiram zastonj, seveda pa se prostovoljnega prispevka, preden resnično štartam na polno, ne bom  branila!

Rating: 5 stars
2 votes

Add comment

Comments

There are no comments yet.